Si trener U20 in članske B ekipe KK Cedevita Olimpija. Kaj opažate trenerji pri športnikih, še posebej pri mladih športnikih danes, kje so največji izzivi?

Rekel bi, da je največji izziv, da mladega športnika tekom procesa pripravimo do tega, da kljub veliki količini dela ostane 100 % zaljubljen v šport in iz te ljubezni vleče vsakdanji “drive” za dajanje maksimuma na treningih. Veliko je distrakcij, sodobna tehnologija omogoča “pot mehkih hrušk”, kjer se z malo truda veliko doseže, kar je ravno obratno kot v športu. Tudi restart gumba ni, kot v igricah, ki so tudi rak rana sodobne mladine. V športu, sploh ekipnem, je potrebno za vsako napačno odločitvijo pokončno stati in prenesti odgovornost, da ekipa ni tam kjer bi lahko bila zaradi tvoje napačne odločitve. Ko pa se pravilno odločiš, pa tega ne dajati na Facebook, ampak ostati skromen. Deljenje veselja je potrebno znati deliti s soigralci in jim dati vrednost v uspehu. Nekako je šport postal popolno nasprotje trenutne situacije v svetu. To je naš vsakdanji X Challenge.

Kaj te je pritegnilo, da si videl “X Challenge za športnike” kot doprinos siceršnjim pripravam igralcev?

Ko sem sam dal čez 12-ko (12h X Challenge) sem bil nase precej ponosen. Ni bilo lahko, od 12-ih ur nas je 7 ur pral dež. Ledene vode niti nebi rabili pripravljati, a brez nje nebi bilo isto. Tekom challenga sem večkrat pomislil kako raznolika je skupina sodelujočih. Nekateri so vlekli, nekateri pomagali, nekateri samo oddelali.

V športni ekipi je enaka hierarhija, zato se mi je zdelo primerno, da svojo ekipo izpostavim takšnemu stresu, brez da grem jaz ali moji pomočniki osebno v konfrontacijo z njimi. Ravno to je najlepši del – trener je na X Challengu izvzet iz enačbe in fantje se morajo sami postaviti po robu naporom nalog v povezavi s trajanjem dogodka. Cilj našega trenerskega dela in želja vsakega trenerja je, da se njegovi igralci na terenu čim večkrat sami pravilno odločijo. Ko trenerju to uspe, je po mojem mnenju uspešen trener.

Ali so fantje vedeli na kakšen dogodek grejo, so bili pripravljeni ali je bilo to za njih manjše presenečenje?

Približno so vedeli kaj jih čaka, nikakor pa jih nič do tedaj ni moglo pripraviti na to.

Kako si ti kot trener ti doživljal vse skupaj, ko si opazoval fante tekom 6h X Challenge eventa?

Na nek način sem bil ponosen. Najprej na njihovo osnovno fizično pripravo … nisem si mislil, da bodo nekatere vaje oddelali tako kvalitetno kot so jih. Tek navkreber s 30 kg utežmi v rokah, držanje hloda nad glavo, nošenje 80 kg lutke. Vse to zahteva veliko fizične moči in vesel sem bil, da so bili dobro pripravljeni. Za tem me je navdušila nepopustljivost nekaterih. Raje bi “crknili” kot ne opravili izziva. Navdušilo pa me je tudi, da so nekateri, ki so na trenutke (hote ali nehote) v ekipi delovali destruktivno, podlegli izzivu in sodelovali z ekipo. Na ta način so posledično tisti, ki “vlečejo in vodijo”, lahko prišli do izraza in se počutili koristne ne samo fizično temveč tudi osebnostno. Overall, vsi so pokazali najboljše verzije sebe v pravih trenutkih. Se je pa videlo, da je adrenalin ves čas prisoten in da jim je izziv predstavljal veselje. Verjetno jih je ta “strah pred neznanim” iz minute v minuto še bolj podžigal, da so dali vse od sebe.

Bi še posebej izpostavil kakšen moment?

Tekom challenga niti ne. Vedel sem, da bodo inštruktorji zadevo speljali tako, da bo vsak moral pokazati nekaj izjemnega, da dvigne ekipo na višjo raven. Posebni momenti so se pojavili med sezono, ko smo se na rezultatu -10 ob polčasu v garderobi pogovarjali o tem kako močno igramo tisto tekmo v primerjavi z X Challengom. X Challenge se je odvijal nad Višnjo Goro in po pravilu nas je besedna zveza “Ali smo danes res na ravni Višnje Gore?” spravila v mindset vojakov, bojevnikov!
Ekipo s takšnim mindsetom ni težko voditi in ji čestitaš tudi, ko rezultatsko izgubijo. Pomemben dodatek k našemu programu je zagotovo delo na tedenski bazi z enim od inštruktorjev X Challenga, Gregorjem Megušarjem. Mi uram z njim rečemo mentalni trening, gre pa za mentalno pripravo športnika na različne vrste stresov in distrakcij, ki se pojavljajo v osebnem življenju, treningu ali na tekmi.

Kaj so po tvojem fantje z opravljenim X Challengom pridobili kot ekipa in kot posamezniki? 

Kot rečeno prej, situacij tekom sezone je bilo precej. Trdim in verjamem, da so ekipe, ki jih sam vodim, nekaj posebnega. Način kako fantje trenirajo vsak dan je neverjeten. Vsako minuto treninga poskušamo planirati v naprej in iz nje iztisniti maksimum, ki ga potem od igralcev posledično lahko pričakujemo oziroma zahtevamo. Velika količina dela na visoki intenzivnosti. X Challenge je meni osebno močno olajšal delo, saj se ne ukvarjamo več toliko s pristopom in “dajanjem maksimuma” kot smo se pred leti. Ve se, da je bil maksimum na “Višnji Gori”. Dokler se fizično ne počutiš kot tam, ne daješ svojih 110 % na terenu.

Verjamem, da so fantje s to izkušnjo ogromno pridobili tako kot ekipa in kot posamezniki, a ne samo za košarko. Rad verjamem, da smo fante opremili z orodjem, ki jim lahko pomaga pri marsikateri težki situaciji v šoli, službi in na splošno v življenju.

Na “X Challengu za športnike” s to izjemno mlado ekipo je nastal tudi kratek video, ki si ga lahko ogledate <<TUKAJ>>.